Kaj je bonitetna ocena

Bonitetna ocena je namenjena hitri oceni poslovanja podjetja in prikazuje kvaliteto podjetja. Višja kot je ocena, manjše je tveganje pri poslovanju s podjetjem za poplačilo dolgov in obratno.

Bonitetna ocena je izračunana na podlagi kvantitativnih podatkov iz računovodskih izkazov podjetij za zadnje leto. Njim so dodani tekoči podatki o poslovnih računih (v primeru, da podjetje nima poslovnega računa, mu bonitetna ocena pade), blokadah računov, o prisilnih poravnavah, stečajih, likvidacijah in izbrisih. Model, po katerem je iBON bonitetna ocena izračunana, upošteva določena priporočila mednarodne študije Basel I in II. Bonitetna ocena predstavlja t.i. "unsolicited rating", kar pomeni, da ni naročena in avtorizirana s strani podjetja. Model predvideva izračun Bonitetne ocene samo za družbe, ki so poslovale več kot dve leti in imajo objavljene vsaj tri zaporedne zaključne račune. Eden izmed pogojev za realen izračun iBON bonitetne ocene je, da družba izkazuje prihodke iz svoje glavne dejavnosti med poslovnimi prihodki. Samostojni podjetniki niso vključeni v izračun iBON bonitetne ocene, ker ta organizacijska oblika odgovarja upnikom tudi z osebnim premoženjem lastnika; le-to pa ni prikazano v bilanci podjetnika, zato ni možen zanesljiv izračun bonitete.

Prikaz bonitetne ocene vsebuje 3 sklope:

• Trenutna bonitetna ocena - zajema finančne podatke za zadnje dosegljivo obdobje in tekoče podatke o poslovnih računih, blokadah, o prisilnih poravnavah, stečajih, likvidacijah in izbrisih;

• Bonitetna ocena za preteklo leto - zajema podatke iz preteklega leta;

• Bonitetna ocena za predpreteklo leto - zajema podatke iz predpreteklega leta.

Kako uporabljati bonitetno oceno in kakšne so njene koristi?

Podjetja in podjetniki lahko s pomočjo iBON bonitetne ocene zelo hitro ugotovijo, kako previdni morajo biti pri poslovanju z določenim podjetjem.

Banke in finančniki lahko iBON oceno uporabijo kot hitri test, preden se lotijo poglobljene analize obravnavanega podjetja.

Upoštevati je potrebno, da so dobljene vrednosti iBON bonitetnih ocen zgolj orientacijske, saj so pridobljene na podlagi različnih algoritmov, ki pa ne morejo nadomestiti ocene izkušenega finančnega analitika. Po drugi strani pa smo prepričani, da bodo te ocene vsekakor dobrodošel pripomoček pri hitrem ocenjevanju kreditne sposobnosti podjetij.

Kaj vpliva na iBON bonitetno oceno

Finančni sklop

V finančnem sklopu so izbrani najbolj reprezentativni kazalniki, ki jih poslovna in strokovna javnost v praksi najbolj uporablja. Vsako podjetje mora biti za preživetje likvidno (sposobnost podjetja, da poravna svoje obveznosti) in uspešno (kako podjetje upravlja s sredstvi, ki jih ima na razpolago). Za oceno likvidnosti smo izbrali tri reprezentativne kazalnike. Likvidnost se razdeli na dolgoročno ter kratkoročno. Reprezentativni kazalnik dolgoročne likvidnosti je kazalnik delež dolga v financiranju. Reprezentativna kazalnika likvidnosti sta kazalnika plačilna sposobnost in servisiranje dolga.

1. Delež dolga v financiranju – izračunan je kot razmerje med finančnimi in poslovnimi obveznostmi ter sredstvi pomnožen s številom 100 (indeks)

2. Plačilna sposobnost – izračunana je kot razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi

3. Servisiranje dolga – izračunano je kot razmerje med denarnim tokom in celotnimi odhodki

Za oceno uspešnosti smo izbrali dva reprezentativna kazalnika. Sklop uspešnost se deli na uspešnost iz osnovne poslovne dejavnosti ter na uspešnost iz celotnega poslovanja podjetja. Reprezentativni kazalnik uspešnosti iz osnovne poslovne dejavnosti je kazalnik poslovna donosnost sredstev. Poslovna donosnost sredstev ni najbolj primeren kazalnik za dejavnost Holdingov (K 74.15) ter dejavnost Finančno posredništvo (dejavnost J). Za ti dve dejavnosti je značilno, da izkazujejo zelo nizke poslovne prihodke in odhodke. Holdingi ter podjetja iz dejavnosti finančnega posredovanja izkazujejo visoke finančne prihodke ter odhodke, ki niso vključeni pod postavko EBIT. Tako smo za ti dve dejavnosti izbrali kazalnik čista donosnost sredstev, kjer upoštevamo tudi finančni del poslovanja. Reprezentativni kazalnik uspešnosti celotnega poslovanja pa je koeficient obračanja sredstev na celotne prihodke.

1. Poslovna donosnost sredstev ali Čista donosnost sredstev – izračunana je kot razmerje med EBIT in sredstvi

2. Koeficient obračanja sredstev – izračunan je kot razmerje med celotnimi prihodki in sredstvi

Pomožni kazalnik - dodana vrednost. Dodana vrednost je izražena absolutno. Dodatni pomožni kazalnik služi kot pomoč pri razvrščanju podjetij v višji bonitetni razred.

Korekcijski model

Korekcijski model poskrbi, da se bonitetna ocena tekom leta ob morebitnih spremembah ažurira. Na korekcijski model vplivajo blokade TRR-jev, ter postopki kot so: izbrisi, likvidacije, prisilne poravnave ter stečaji.